PREDAVATELJI

je univerzitetna predavateljica na področju socialnega dela, ki se posveča temi sistemov skrbi za otroke in mladostnike na Univerzi za uporabne znanosti v Erfurtu v Nemčiji. Doktorirala je na podiplomski fakulteti, ki jo financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG). Trenutno raziskuje kompleksne sisteme podpore in neuspele procese pomoči, ki jim je skupno vedenje otroka ali mladostnika na način, ki predstavlja izziv strokovnim delavcem.

• Deset let živi in ​​dela v Berlinu. Delala je za Round Table – “Spolna zloraba otrok v razmerjih odvisnosti in moči v institucijah in družinah”, pod pokroviteljstvom Ministrstva za družino (BMFSFJ). Zaposlena je bila na delovnem mestu vzgojiteljice v stanovanjski skupini in kasneje kot zagovornica v svetovalnem centru.
• Njeno glavno raziskovalno področje je strokovno delo oz. profesionalizem in razmerja znotraj odnosov podpore na področju socialne pedagogike, skrbi za otroke in mladostnike, zaščite otrok in otrokovih pravic. Trenutno je koordinatorka na mednarodnem projektu izmenjave strokovnih pogledov na temo preizpraševanja sistemov podpore.
• Nicole je bila v mladosti strastna teniška igralka in motoristka. Zdaj, ko je starejša, rada teče, hodi v gore in se uči plesati tango. Zaradi izzivov odraščanja, ki jih je doživela na lastni koži, se zavzema za in želi biti glas preslišanih mladih, ki so imeli manj sreče kot ona zaradi pomanjkanja zanje zavzetih odraslih v institucijah.

KAKOVOST ŽIVLJENJA V OTROŠTVU IN MLADOSTI – POGLED NA SOCIALNI IN PROFESIONALNI VPLIV SOCIALNEGA DELA

Predavateljica bo predstavila glavne rezultate projekta KIDSCREEN, evropske raziskave o promociji z zdravjem povezane kakovosti življenja v otroštvu in mladostništvu. Raziskava je na nacionalno reprezentativnih vzorcih preučila čustveno dobro počutje in vedenje, razlike med državami ter ključne vidike in dejavnike tveganja.

Ogledali si bomo tudi izsledke raziskave COPSY o duševnem zdravju in psihološkem stresu otrok in mladostnikov v prvem valu pandemije covid-19. Izsledki kažejo, da ima socialno delo številne možnosti za podporo mladim. Po eni strani moramo graditi in pridobivati znanje za vso potrebno podporo mladim, obenem pa se moramo zavedati, da sam sistem podpore vsebuje dejavnike tveganja, ki škodljivo vplivajo na psihično dobro počutje otrok in mladostnikov. To so npr. prevlada normativnih pogledov strokovnjakov, udejstvovanje v dinamiki odnosov z uporabnikom brez refleksije, stigmatizacija, poniževanje in odklanjanje participacije mladih.

je klinična psihologinja in direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.

• Njeno delo poleg vodenja Svetovalnega centra obsega tudi svetovalno in terapevtsko delo z otroki, mladostniki in njihovimi starši. Pri svojem delu izhaja iz kognitivno-vedenjske terapevtske smeri. V zadnjem obdobju se pri kliničnemu delu več ukvarja z mladostniki s čustvenimi težavami in motnjami. Aktivna je tudi na področju dela z otroki, ki so žrtve zlorab, zanemarjanja in nasilja ali pa živijo v ločenih družinah, pri katerih je v teku visokokonfliktna razveza staršev.
• Deluje kot sodna izvedenka, članica komisije za usmerjanje in kot raziskovalka. Je članica strokovne skupine NIJZ za implementacijo Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018–2028 za področje duševnega zdravja otrok in mladostnikov, v okviru katere vodi skupino za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Prav tako je članica strokovne skupine pri Ministrstvu za pravosodje za ustanovitev Hiše za otroke v Sloveniji. Je ekspert Evropske komisije za področje dela z otroki – žrtvami spolnih zlorab.

DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH – PREPOZNAVANJE DUŠEVNIH MOTENJ IN TEŽAV V ŠOLSKEM OKOLJU

V zadnjih letih, predvsem pa v času po epidemiji, je tema duševnega zdravja mladih pogosteje v ospredju. Različni strokovnjaki, ki delujemo na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, se srečujemo s številnimi izzivi in spremembami, ki jih mladi doživljajo v svojem življenju, tudi na področju duševnega zdravja, hkrati pa nas usmerjajo k iskanju učinkovitih poti pomoči.

V predavanju bodo predstavljeni različni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje mladih. Izpostavljena bo pomembnost šole pri varovanju duševnega zdravja mladih. Predstavljeni bodo znaki težav v duševnem zdravju mladih, ki jih lahko opazijo pedagoški delavci in usmeritve pri iskanju pomoči ob prepoznanih težavah ali motnjah.

​je bila rojena v glavnem mestu Mehike, Mexico City, živi pa v Berlinu že 17 let.

• Študirala je psihologijo v Potsdamu, specializacijo je naredila iz sistemske terapije za otroke in mladostnike. Z mladostniki dela že 10 let, njen cilj je, da opolnomoči mlade in jim pomaga razumeti, da čeprav so bili žrtve težkih življenjskih situacij, to ne pomeni, da morajo za vedno živeti kot žrtve okoliščin.​
• Zadnjih 7 let dela v kriznem centru za dekleta Wildwasser v Berlinu. Delo z najstnicami zahteva pripravljenost na nepredvidljive dogodke, stalne spremembe in iskanje najboljše poti, kako jim kljub vsemu nuditi podporo in pomoč. ​
• Obožuje pse in meni, da je vzpostavitev odnosa z živalmi odlično orodje za razvijanje empatije in odkrivanje bolj nežne, občutljive strani pri mladih.
• Ana zelo rada potuje, eden od njenih ciljev je približati svet mladim na način, da vidijo povezave na različnih ravneh in razumejo, da tudi sami igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju dobre, boljše družbe.

SAMOPOŠKODBENO VEDENJE

Samopoškodbeno vedenje se že dolgo časa pojavlja pri mladostnikih, ki so doživeli neko vrsto travme, številke pa vse bolj naraščajo. Kaj je v resnici za tem in s katerimi orodji si lahko strokovni delavci pomagajo pri delu z mladimi iz ranljivih skupin?

Obravnavali bomo nekatere psihološke in socialne razloge, na primer socialna omrežja, ki spremljajo tovrstno vedenje, pri čemer bomo upoštevali osebne izkušnje vsakega posameznika.​ Teme se bomo lotili ne samo s teoretičnega vidika, temveč tudi iz naših bogatih strokovnih izkušenj pri delu z mladostniki, ki izkazujejo tovrstno vedenje.

Obravnavali bomo različna orodja, ki so na podlagi naših izkušenj pomagala mladim skozi zelo težka življenjska obdobja.​ Kot strokovni delavci smo odgovorni, da tovrstno vedenje jemljemo zelo resno, da pokažemo empatijo in hkrati ne stigmatiziramo mladostnikov, temveč jih podpiramo, da najdejo drug način izražanja svoje stiske.

je magistra psihologije, praktik izrazne umetnosti, mentorica in voditeljica odprav za mlade v Programu MEPI – Mednarodno priznanje za mlade, strokovna sodelavka na Nacionalnem uradu MEPI in direktorica zavoda Ekspresivni laboratorij AGB.

• Predava, vodi delavnice in izobraževanja za delavce v VIZ na temo mentorstva in izkustvenih metod učenja z mladimi znotraj programa MEPI. Organizira in vodi izkustvene delavnice in tabore za mlade od 14. do 29. leta na področjih kariere, osebnostne rasti in duševnega zdravja.
• Predava v sklopu programa Expressive Arts Therapy in izobražuje na področju terapevtskih metod izrazne umetnostni. Vodi zavod Ekspresivni laboratorij AGB, ki skrbi za promocijo področja in razvoj praktikov izrazne umetnostne terapije.
• Pri svojem delu skuša najti kreativne, interaktivne praktične aktivnosti, preko katerih mladi hitreje osvojijo novo spoznanje/znanje.
• Prosti čas rada zapolni z različnimi stvarmi; fitnes, ples ob drogu ali igranje videoiger. Njena najljubša aktivnost pa je zagotovo pitje dobre kave.

KO IZKUSIŠ in SE IZRAZIŠ, RAZUMEŠ

Ustvariti varen prostor za izkušnjo, doživetje in pogovor, kjer mladostnik postavlja pravila, tempo in način dela, je temelj za opolnomočenje posameznika. Takšen prostor lahko ustvarimo s pomočjo različnih metod in orodij, vendar je ta proces, kadar uporabljamo metode izrazne umetnosti, bolj naraven, spontan in izredno močan.

Umetnost lahko ustvari pot, kjer je morda na prvi pogled ni in na tej poti lahko najdemo odgovore, ki jih poprej nikakor nismo našli. Velikokrat ne najdemo besed, da opišemo, kaj čutimo. Niti morda ne vemo, kaj točno doživljamo. Takšne »težave« so še pogostejše pri posameznikih, ki so žrtve čustvenih, fizičnih in spolnih zlorab. Umetniški izdelek (risba, pesem, dramska igra, gib, ples, zvok, glasba) se izrazi namesto nas, nam omogoča neposreden skok v nezavedno in nam pokaže, kaj je »težava« oziroma izziv ter ponudi rešitev oziroma priložnost za rast.

Predavanje bo izkustvene narave, saj boste na lastni koži preizkusili metode Ekspresivne umetnostne terapije. Saj veste, ko izkusite, tudi razumete.

je trenerka in projektni vodja v Gruzijski nevladni organizaciji „Mednarodni center za mir in integracijo“.

• Z mladinskim delom se je srečala že kot skavtska članica. Od leta 2010 do 2016 je v organizaciji delala kot mladinska delavka, tam se je tudi razvila njena ljubezen do izobraževanja na prostem.
• Diplomirala je iz ortopedagogike (dodatna strokovna pomoč) in iz socialnega in kulturnega dela. Od leta 2012 do 2021 je opravljala več različnih služb in pripravništev ter prostovoljno delala v organizacijah in ustanovah v Belgiji in Surinamu. Delala je pretežno z otroki in mladostniki v starosti od 3 do 21 let, s posebnim poudarkom na tistih s socialnimi, čustvenimi in vedenjskimi težavami, avtizmom, ADHD-jem, učnimi težavami in manj priložnostmi. Njeno delo je obsegalo ustvarjanje izobraževalnih programov, izvajanje delavnic in izobraževalnih dejavnosti, delo v mladinskem domu, organizacijsko vodenje in komunikacijo ter vodenje projektov.
• Od leta 2021 se Laura ukvarja predvsem z mednarodnim usposabljanjem mladinskih delavcev.
• Laura zelo rada preživlja čas v naravi, veliko se ukvarja s pohodništvom. Naravo vidi kot naš dom in s tem tudi kot najboljše okolje za povezovanje, tako s samim seboj kot z drugimi ljudmi. Zelo rada povezuje ljudi preko celega sveta s svojo ljubeznijo do narave in močjo izobraževanja skozi glasbo, umetnost in šport.

IZOBRAŽEVANJE NA PROSTEM IN ŠPORT ZA MLADINSKO DELO

Zdravje je ena največjih skrbi 21. stoletja. Fizična neaktivnost ostaja ena največjih groženj našemu zdravju, s prekomerno telesno težo pa se sooča 20-30% mladostnikov v Evropi in sosednjih državah. Pandemija Covid-19, ki nas je prizadela v zadnjih letih, ni vplivala le na naše fizično zdravje, ampak je našo družbo privedla tudi do težav v duševnem zdravju. Negotovost, osamljenost, žalost, tesnoba. Ta močna čustva so zaobšla življenja več milijonov mladostnikov. Rezultati nedavnih raziskav med pandemijo kažejo na povečanje stresa, tesnobe in simptome depresije, povečano uporabo alkohola in drugih substanc ter tudi zunanje vedenjske težave.

Za rast in razvoj v dobrem duševnem in fizičnem zdravju potrebujejo mladostniki informacije, starosti primerno celovito izobraževanje, priložnosti za razvoj življenjskih spretnosti, zdravstvene storitve, ki so sprejemljive, pravične, ustrezne in učinkovite ter varno in podporne okolje. Prav tako potrebujejo priložnosti, da sodelujejo pri oblikovanju in zagotavljanju intervencij za izboljšanje in ohranjanje njihovega zdravja. Fizična dejavnost in izobraževanje na prostem sta pomembni orodji in priložnosti za mladinske delavce, da s podporo in motivacijo prispevajo in pozitivno vplivajo na duševno in telesno zdravje mladih.

Kakšne so prednosti športa in izobraževanja na prostem za mlade? Kako lahko vključimo izobraževanje na prostem in telesno vzgojo v prakso mladinskega dela ter ozaveščamo o koristih za telesno zdravje in pomenu preživljanja časa v naravi v povezavi z duševnim zdravjem mladih s pomočjo metod neformalnega izobraževanja?

​je nekdanji košarkarski trener, mladinski delavec, po izobrazbi varstvoslovec in magister socialnega dela.

• Tilen je del strokovne ekipe Logouta, ki je prvi specializirani center pomoči ob različnih tveganih spletnih vedenjih, ustanovljen leta 2011. Njihovo poslanstvo je izboljšati dobro počutje v digitalnem okolju vseh, zlasti otrok in mladostnikov, z zagotavljanjem zdravljenja, podpore, pomoči, informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o uravnoteženi in zdravi uporabi digitalnih medijev in zaslonske tehnologije. Vodi jih težnja po kvalitetnem in strokovnem psihološkem svetovanju v ideji celostne obravnave vsakega posameznika, pri čemer neprestano nadgrajujejo svoje delo in skladno s tem, skušajo širiti zavest o učinkih digitalizacije med širšo javnostjo.
• Tilen je tudi športni navdušenec, ljubiteljski kuhar, popotnik in avanturist, ki skuša mladim osvetliti nevarnosti sodobne tehnologije, ohraniti ali vrniti izginjajoče elemente analognega sveta ter predvsem uravnotežiti razmerje med “resničnim” in “virtualnim”.

​NOVE OBLIKE SUBKULTUR IN DRUŽBENO OKOLJE MLADIH

Predstavljeno bo interaktivno predavanje o življenjskem svetu mladih na spletu, o njihovi povezanosti, načinih ter prostorih skupinjenja ter prednostih in pasteh digitalnih stikov. Vsebina predavanja bo sledila rdeči niti, ki predstavlja izrazit problem v današnji družbi – oddaljevanje in izgubljanje stika med generacijo mladih in generacijo njihovih staršev ter drugih pomembnih odraslih, v ospredju s strokovni delavci, ki delajo z mladimi. V primerjavi s prejšnjimi generacijami opažamo pomembne spremembe, ki so enim samoumevne in razumljive – mladim, drugim pa težko razumljive ali nerazumljive – odraslim. V ospredju so spremembe na področju vrednot, načinih ter kanalih uporabljenih za medsebojno komunikacijo, načinih predelave in ironizacije stvarnosti ter preživljanja prostega časa.

Predavanje bo osredotočeno na področje vzpostavljanja in vzdrževanja ali ohranjanja stikov med današnjimi mladimi in pomembnimi odraslimi. Strokovne delavce bomo poskušali zbližati z življenjskim svetom mladih na spletu in jih opremiti s znanji ter spretnostmi, ki jim bodo v podporo in pomoč pri približevanju, boljšemu razumevanju in pridruževanju mladostnikov tam, kjer so.